Alergije na hrano

6. SADJE, ZELENJAVA, OREŠKI IN SEMENA
Alergija na zelenjavo je precej redka. Velikokrat opazujemo navzkrižno alergijo na pelode breze kot oralni alergijski sindrom, otekanje ustnic ali grla. Tako je lahko veliko ljudi, ki imajo alergijo na pelode breze, alergičnih tudi na pečkato sadje (hruške, marelice, breskve), kivi, lešnike, zeli in začimbe. Pogosta in zelo nevarna je alergija na arašide (spletna stran o alergijah na hrano).
7. LATEKS
Domnevamo, da je alergičnih ljudi v celotni populaciji nekje odstotek, med medicinskim osebjem pa pet odstotkov. Najpogosteje uporabljeni izdelki, ki vsebujejo tudi lateks, so gospodinjske rokavice, kolesarske rokavice, talne obloge oziroma preproge, plavalna očala, radirke, vložki copat, ročaji športnih loparjev, baloni, gumijaste igrače, raztegljivi elastični materiali, kondomi, plenice, ženski vložki. Pogosteje prihaja v stik z njim medicinsko osebje. Je v stetoskopu, manšetah za merjenje krvnega tlaka, respiratorjih, kirurških maskah, intravenoznih katetrih. Vsakršna oblika alergije na lateks naj bo vedno zapisana, da ne pridete z njim v stik pri medicinskih posegih. Prej vselej nanjo opozorite zdravnika. Alergični na lateks imajo pogosteje težave tudi ob uživanju banan(alergija na banano) in avokada.


8. ALERGIJA NA KOVINE
Najpogostejša je alergija na nikelj, pa tudi na krom, kobalt. Ne vsebuje ga le nakit, je tudi v kljukah,ključih, kovancih, okvirih očal, pisalih, embalaži kozmetike, ročajih kuhinjskih posod. Večinoma izzove kontaktni dermatitis. Če je alergija nanj dokazana, lahko reakcijo povzroči tudi nikelj, ki ga zaužijete. »Prizadeti naj bodo bolj pozorni pri uživanju določene hrane, saj tista, ki vsebuje nikelj, morda lahko povzroči določene težave. Alergični na nikelj naj ne bi jedli školjk in lososa, konzerviranega sadja in zelenjave, večine oreščkov, tudi suhih fig,«

9. PIKI ŽUŽELK
Čebele in čmrlji pičijo le, če se počutijo ogrožene, torej če jih po nesreči stisnete, pohodite ali primete. Ose in sršeni pa so napadalni, najbolj jeseni. Boleča oteklina in rdečina, ki nastaneta ob piku insekta, običajno izgineta po nekaj urah. Oteklina nastane zaradi strupenih snovi, ki jih žival izloči skozi želo. Takšna običajna reakcija je opazna pri večini in ker se alergijska reakcija ne razvije, ne potrebujete posebnega zdravljenja. Ljudje, ki so za strup preobčutljivi, na točki pika otekajo in jih boli. Že prvi pik insekta lahko izzove sistemsko alergijsko reakcijo. Žuželkin strup lahko torej povzroči reakcijo celotnega telesa, tudi srbenje, koprivnico, otekanje ustnic, obraza, bruhanje, drisko, padec krvnega tlaka in celo izgubo zavesti. Takoj poiščemo zdravniško pomoč ali pa vzamemo zdravila za samopomoč, ki vam jih je predpisal zdravnik. Vedno jih nosite s seboj. Da se izognete neprijetnostim, ne hodite bosi po travi, zunaj ne jejte hrane in pijače, ki privablja žuželke. Raje priletijo v bližino mokre in potne kože ter oblačil pisanih barv. Ko se znajdete v bližini žuželk, ne mahajte z rokami.

10. ALERGIJE NA ZDRAVILA
So razmeroma redke. Najpogostejši povzročitelji so antibiotiki in analgetiki. Pojavijo se lahko stranski učinki, ki pa niso vedno alergijske narave. Alergijska reakcija na antibiotike se lahko kaže kot driska in koprivnica, krči, oteklina, srbenje kože, dlani in podplatov.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s