Chrome

Chrome OS bo končan šele čez pol leta, vendar se že zdaj vidi, v katero smer gre Nova različica androida podpira tehnologijo NFC za brezkontaktno plačevanje

Ljubljana – Spletni velikan Google je »oblačni« operacijski sistem chrome, namenjen netbookom, napovedal že lani poleti, več podrobnosti pa razkril novembra. Toda leto dni po teh informacijah smo se začeli spraševati, kaj se z operacijskim sistemom, temelječem na (istoimenskem) spletnem brskalniku, dogaja, saj je Google lani tudi napovedal, da bodo računalniki, opremljeni z njim, na voljo že med letošnjo predbožično nakupovalno mrzlico. Nato je pred kakšnim mesecem sledilo priznanje prvega moža Googla Erica Schmidta, da so naprave prestavljene na prihodnje leto, prejšnji teden pa uradna predstavitev sistema in prvega (razvijalskega) netbooka, a hkrati nova napoved – računalniki s chromom OS bodo v trgovinah najprej prihodnje poletje. Je Google stopil na zavoro zaradi uspeha androida, operacijskega sistema za pametne telefone?

Na predstavitvi operacijskega sistema chrome OS (in nekaterih drugih Googlovih projektov, ki jim bomo več besed namenili v nadaljevanju članka) so priznali, da zadeva še ni končana. Vsaj ne do take stopnje (1.0), da bi jo lahko začeli prodajati. Kot je povedal eden od podpredsednikov podjetja Sundar Pichai, so šele sredi razvoja rešitev za brezžično tiskanje in uporabo priključkov usb, prav tako jih čaka še precej dela pri optimizaciji sistema in odpravi hroščev. Vseeno pa je sistem precej bolj dodelan kot lani v tem času, ko je Google lahko pokazal bolj ideje kot dejanski proizvod. Filozofija je še zmeraj enaka – vse v tem sistemu bo teklo znotraj brskalnika, vendar tudi v obliki »aplikacij« (podobno kot na pametnih telefonih), ne zgolj prek spletnih strani. V ta namen je Google že zagnal »trgovino« z aplikacijami (Chrome web store). Ker bodo vsi podatki shranjeni v oblaku, torej nekje na Googlovih strežnikih, bo vseeno, na katerem računalniku zadevo uporabljamo, povsod bomo po prijavi s svojim uporabniškim imenom deležni enakega nabora programov in podatkov. Prva vzpostavitev naj bi trajala manj kot minuto. Nekaj funkcij pa bo menda delovalo tudi brez povezave z internetom.
Chrome OS bo naložen na bralnem pomnilniku, ki ga ne bo mogoče spreminjati (brez t. i. jailbreakanja), sistem pa naj bi se samodejno posodabljal vsakih nekaj tednov. Celoten koncept spominja ne nekdanjo idejo »omrežnega računalnika« (network computer), ki so jo v drugi polovici 90. let zagovarjali Oracle, Sun in IBM, ter konkurenčnega koncepta Net PC Microsofta in Intela. Celo Schmidt je priznal, da je vse skupaj podobno približno dve desetletji stari ideji o lahkih odjemalcih, omrežnih računalnikih z zgolj osnovno strojno in programsko opremo, ki jo je prav zdajšnji predsednik uprave Googla pomagal razvijati v Sunu. »Naš instinkt je bil pravilen, toda takrat nismo imeli ne orodij ne tehnologije za uresničitev ideje,« je dejal.
Zdaj je tehnologija vsekakor na voljo, vprašanje pa je, ali je dostop do spleta že dovolj razširjen. Težava se še vedno pojavi vsakič, ko gremo od doma, in če kje, prav tam potrebujemo tak netbook. Tudi zato morda Google čaka, da se razmere (glede dostopnih točk wi-fi in mobilnih omrežij ter s tem povezanih cen gostovanja) še nekoliko izboljšajo in da bo operacijski sistem malo bolj dodelan. Podjetje si namreč težko privošči še kakšen velik spodrsljaj, ki jih je bilo letos kar nekaj. Čeprav chrome OS glede na svojo popolno usmeritev v računalništvo v oblaku na dolgi rok potrebuje, se mu ne mudi tudi zaradi uspeha androida, ki se je lepo uveljavil na tabličnih računalnikih, ne samo na telefonih, celo na netbookih smo ga že videli. Toda večina tovrstnih idej o »terminalih« je doslej zamrla, zato Google čaka še precej dela in prepričevanja uporabnikov, da je zadeva res korak naprej, in ne nazaj.
Ameriški novinarji in razvijalci so že imeli priložnost preizkusiti tudi prvi netbook, brez oznake proizvajalca in s kodnim imenom cr-48. V Evropi tega izdelka verjetno ne bomo videli, vsaj ne množično. Prva proizvajalca netbookov s chromom OS, ki jih bo mogoče kupiti, bosta po zdajšnjih napovedih Acer in Samsung.
Še e-knjige, nov android in paradni telefon
Google je prejšnji teden predstavil še nekaj novosti. Dolgo pričakovana nova različica mobilnega operacijskega sistema android z oznako 2.3 (nekateri so pričakovali že 3.0) bo prinesla predvsem boljše vmesnike za razvoj iger – glede tega sicer uspešna platforma precej zaostaja tako za iphonom kot povsem svežim Microsoftovim sistemom windows phone 7. Poleg tega različica 2.3 prinaša podporo tehnologiji near field communication (NFC), o kateri smo že pisali. Telefoni (in druge naprave) z ustreznim čipom NFC omogočajo brezkontaktno plačevanje, ki pa ne zaživi preprosto zato, ker skorajda ni mogoče dobiti ustreznega telefona, še posebej ne pametnega. Morda se bo uveljavilo zaradi Googlove podpore in dejstva, da ima model Nexus S, novi »pravi« googlefon, ta čip vgrajen. Zaživela je še Googlova spletna knjigarna (Google books), vendar za zdaj le za Američane. Ali bo kdaj odprta tudi za Slovence, ne upamo ugibati, saj smo še vedno med državami, ki jih Google (enako kot Apple in Microsoft) nekoliko zanemarja.